Dan reformacije obeležujemo 31. 10. in je od leta 1992 tudi slovenski državni praznik, posvečen kulturi.
31. 10. leta 1517 je nemški teolog Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu pribil svojih znamenitih 95 tez, v katerih je opozarjal na napake Rimskokatoliške cerkve. Razvilo se je reformacijsko gibanje kot izraz novoveške duhovne revolucije. Razširilo se je tudi izven nemških dežel in privedlo do razkola v Cerkvi ter nastanka novih, od papeža neodvisnih Cerkva.
Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da bi verniki brali Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko.
Na Slovenskem je bil osrednja osebnost reformacije Primož Trubar. Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. V obdobju reformacije, leta 1584, sta izšla tudi prevod Biblije, ki ga je pripravil Jurij Dalmatin, in slovenska slovnica izpod peresa Adama Bohoriča. Med slovenskimi protestantskimi pisci velja omeniti še Sebastijana Krelja, ki je sodeloval pri pravopisni reformi.
Za Slovence je ta dan še posebej pomemben, saj se je prva narodna zavest Slovencev oblikovala ravno v času reformacije. S protestanti na Slovenskem in njihovim literarnim doprinosom smo postali ljudstvo z lastno kulturo in z lastnimi knjigami. Trubar, Dalmatin in Bohorič so tako postavili temelj naše kulture.
Jezik se neprestano razvija, pomembno je, da se naša narodna zavest in intelektualni razvoj kljub mnogim oviram ne zaustavita, da smo Slovenci kot narod enotni ter da gojimo slovenski jezik s posebnim spoštovanjem ter ga dojemamo kot pomembno vrednoto.
Pripravili: Barbara Markič Gerbec in Nina Rogelja
Foto: splet
