V četrtek, 13. 10., in petek, 14. 10., smo se učenci 7. razredov odpeljali v prelep Gregorčičev planinski raj.
Simon Gregorčič je znan in zelo priljubljen slovenski pesnik in duhovnik. Rodil se je na pragu domačije, zato so že takoj vedeli, da bo moral odditi od doma. Ko je bil duhovnik na Kobariškem, se je zaljubil v učiteljico Dragojilo Milek, kar so nadrejeni opazili in ga zato kazensko premestili v Rihenberk (današnji Branik). Simon je kupil tudi posest na Gradišču, ki jo je tri leta pred smrtjo prodal. Ko je umrl v Gorici, ga je do pokopališča na Libušnjah spremljalo veliko ljudi (kar 60 km so hodili v koloni za krsto). Čez nekaj let je slavni kipar izklesal nagrobni kamen iz kararskega marmorja, v Kobaridu pa so postavili njegov kip v nadnaravni velikosti, ki je ulit iz brona.
Na kulturni dan smo se izpred šole z avtobusom odpeljali proti Vrsnemu. Vozili smo približno eno uro, a pot ni bila dolgočasna, saj so nam učiteljice ter nekateri sošolci brali in pripovedovali o življenju Simona Gregorčiča. Ko smo prišli v Kobarid, smo si odšli pogledat Gregorčičev bakreni kip, ulit iz brona, v nadnaravni velikosti. Po malici v Ladri smo se odpravili proti njegovi rojstni hiši. Pričakala nas je vodička, ki nam je povedala veliko stvari o Gregorčiču in o hiši sami. D razred si je odšel ogledat slap, C pa je začel z ogledom hiše. Pri slapu smo reševali delovne liste. Učiteljica nam je povedala, da je bil Gregorčič pastir in da je imel zelo rad naravo in okoliško pokrajino. Fantje iz D razreda so preizusili, kako je živeti na podeželju, saj so se s kotaljenjem po hribu in norenjem po travnikih uživeli v malega Šimna (kot so mu ljubkovalno pravili domači). Eden izmed najlepših trenutkov dneva je bil vsekakor pogled na Gregorčičev slap, ki ga je sam tudi omenil v pesmi Pastir. Nato smo si ogledali hišo, ki je bila majhna, z malo prostori. Izvedeli smo, da so bili na začetku revna družina, majhni otroci in starši so spali v hiši, starejši otroci pa zunaj, večinoma na hlevu. V zgornjem nadstropju smo lahko videli veliko slik in predmetov iz Gregorčičevega življenja. Za konec smo si ogledali še spomenik padlim v 2. svetovni vojni in Gregorčičev grob, kjer smo mu prižgali svečko in zapeli “Vse najboljše”, saj bi naslednjega dne praznoval 178. rojstni dan. Nagrobnik je bil velik, z izklesanim Gregorčičevim portretom ter veliko podobo čolnarja na razburkanem morju. Ogledali smo si še pokopališče in se vrnili proti Novi Gorici.
Ekskurzija je bila poučna in zabavna, saj smo se imeli zelo lepo in se hkrati veliko naučili. Vsem toplo priporočamo, da obiščete Gregorčičeve kraje in si ogledate njegov planinski raj.
Besedilo: Ula Radojević in Lan Marušič, 7. d
Foto: Tilen Sirk, 7. a, ter učiteljice
