Sedež: (05) 335 81 00, POŠ Ledine: (05) 333 29 83 o-ms.ng@guest.arnes.si

Doživeli smo prav prešerni uvod v Ta veseli dan kulture.

V ponedeljek, 28. 11. 2022, smo se učenci 8.a in 8.c udeležili kulturnega dne Po poti kulturne dediščine na Gorenjskem. Kljub zgodnji uri in zimskim temperaturam smo bili dobre volje. Dežela – del Gorenjske pod Karavankami, ki je dala toliko ustvarjalnih in nadarjenih mož, pomembnih za slovenske kulturno in politično življenje, je obljubljala zanimivo potepanje po domačijah teh znamenitežev. Od Žirovnice in spominske hiše Matije Čopa, kjer smo izvedeli zanimivosti iz življenja enega najbolj razgledanih umov tedanje Evrope, jezikoslovca, poliglota in Prešernovega mentorja, učitelja in knjižničarja, preko Vrbe, rojstne hiše našega veličastnega pesnika Franceta Prešerna, do Doslovč z leseno kajžo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, ki je ohranila vso toplino in ljubezen, ki jo je še kot otrok prejel od svoje napredne družine, da se je lahko ljubeznivo razdajal ljudem, kamorkoli ga je zanesla pot. Kako tudi ne, saj je nadvse cenil svobodo, ki jo je tako dobro ubesedil v zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem. Meni najljubše pa so bile Rodine s privatnim muzejem z zapuščino pisatelja Janeza Jalna, avtorja zgodovinske trilogije o koliščarjih na Ljubljanskem barju in zavzetega hribolazca,  ki se je marsikomu zameril z nabrušenim jezikom in neposredno resnico. Njegov pranečak ga je tako živo predstavil z anekdotami v kleni gorenjščini, da se mi je zdelo, kot da poslušam samega nabritega uporniškega pisatelja.

Vodiča Urša in Urban sta poleg zanimivih zgodbic popestrila naš kulturni dan z ustvarjalnimi nalogami. Tako smo v Čopovi hiši prevajali stavek v kar tri črkopise, ki so se nekoč uporabljali na Kranjskem: v bohoričico, dajnčico in metelčico. Še dobro, da se je Čop odločil za gajico, v kateri pišemo še danes! V Prešernovi hiši smo po ogledu duhovite risanke s komentarjem Boštjana Gorenca Pižame o pesnikovem življenju navedli pet besed – asociacij na temo: Julija, vino, kruh, Sava in žganje. Potem pa smo jih morali uporabiti v svoji pesmi, ki smo jo sestavljali v parih. Jernej Kopitar bi gotovo pripomnil, kot je nekoč Prešernu, naj vzamemo pilo in jih še malo izpilimo, a na licu mesta smo izlili v verze tri zabavne pesmice. Pri Finžgarju pa smo se šli umetniške detektive, saj je vsak učenec dobil svoj košček fotografije z detajlom, ki ga je moral poiskati na originalni fotografiji, razstavljeni v pisateljevi galeriji.

Za zaključek smo skočili še do Breznice in rekonstrukcije imenitnega čebelnjaka slikarja in najznamenitejšega slovenskega in dunajskega dvornega čebelarja Antona Janše, ki je razširil sloves kranjske sivke po vsem svetu. Očarale so nas poslikane panjske končnice s prizori iz ljudskega življenja. Na njegov rojstni dan obeležujemo svetovni dan čebel.

Poleg zasneženih Karavank in  blejskega gradu se je za slovo pod sončnimi žarki pokazal tudi vrh Triglava in podoba gorenjskega raja je bila popolna.

Jasna Rupnik, 8. a

Dostopnost