8. februar 2023
besedobrstje
skozi besedocvetje
v besedoplodje
Umetnost je tista, ki premika.
Presune in se nas dotika.
Nas objema in prevzema.
Navdihuje, navdušuje.
Razvaja in oplaja.
Poživlja in spreminja.
Vsakič drugačna –
Vedno privlačna!
Akrostihi s Prešernovim imenom iz ustvarjalne zakladnice šolskega pisanja devetošolcev:
Pevec romantični iz Vrbe doma
Rad pesnil sonete, gazele za dva
Elegije in epe, gloso, romance
Še zdravico, da končno predramil bi Kranjce
Ena je muza njegov’ga srca
Ranila mu dušo je Jul’ja do dna
Edinstveni venec povezal je pesem
Njegovo nesmrtno ohranil ljubezen.
Laura Muren Bratuž. 9.d
Primičeva Julija mu svet razsvetli
Rad otrokom fige deli
Epi in lirika so mu domači
Šum z besedami lahko označi
Ena vsem znana pesem Zdravljica
Rodu naj sveti kot zvezda repatica
Enkrat in večkrat zapomni si vsak
Naše pesmi prvak je slovenski junak.
Tadeja Atanasovski, 9. d
Pevec, ki mu sreča vedno laže
Rad obuja stare čase
Enkrat srečen z nado zre v življenje
Še upa, da pred njim ni le trpljenje
Ena je mladost – res v temno zarjo vsa odeta?
Rad bi, da se vrne, da se upanje razcveta
Elegija – pesem žalostinka je srce zajela
Nikdar ga ljubezen prava ni objela.
Luna Bajec, 9. D
MODERNI FRANCE PREŠEREN
V osmem nadstropju visoke stolpnice sredi Ljubljane živi France Prešeren. Nadobudni mladi pisatelj obiskuje četrti letnik gimnazije in bo že naslednji mesec imel maturo.
Nekega dne se je na balkonu učil za maturo. Nato je na nasprotnem balkonu zagledal Primicovo Julijo, ki je tam na telefonu gledala Tik Tok. France ji je pomahal. Zavila je z očmi in se umaknila v razkošno stanovanje. »Oh, že vem, kratko zgodbo ji bom podaril,« je razmišljal. In res je zgodbo, napisano na listu, dal v kuverto in jo spravil v svoj žep k figam ter se odpravil k Juliji. Ko je pozvonil in mu je odprla, je še preden ga je pozdravila zavila z očmi, ko pa ji je zgodbo izročil, je začela kašljati in kihati. »Kako si drzneš!« je vpila med napadom kašlja, »kaj ne veš, da sem alergična na fige!? Mimogrede, pa si navaden piflar, ki ne zna napisati niti kratkega odstavka!« in za njim je zaloputnila vrata. Zvečer je France razmišljal, da morda res ni najbolj nadarjen za pisanje povesti, zato se je lotil pesmi. Naslednje popoldne je na balkonu, kjer je pred nekaj dnevi sedela Julija, zagledal dekle še lepše kot ona. Njej je napisal pesem in jo še naslednji dan obiskal. Ana, tako ji je bilo ime, je bila zelo navdušena in se je v hipu zaljubila vanj.
Še naslednji dan po maturi sta se poročila in France Prešeren je postal pesnik (hvala, Julija).
Vida Parditey, 6. b
