31. oktobra praznujemo dan reformacije, ki je od leta 1992 tudi slovenski državni praznik, posvečen kulturi.
Pod znanim Trubarjevem geslom: „Stati inu obstati“, besedami, ki jih je Primož Trubar zapisal v svoji knjigi Catechismus iz leta 1550 – v prvi slovenski knjigi, se s ponosom spominjamo dogodkov izpred petih in več stoletij, ko smo prav zaradi reformacije in reformatorjev ter knjige v lastnem jeziku stopili ob bok največjim narodom Evrope in sveta.
Na današnji dan leta 1517 je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther na grajsko cerkev v Wittenbergu pribil svojih znamenitih 95 tez, v katerih je opozarjal na napake Rimskokatoliške cerkve in zahteval cerkveno prenovo.Od tod tudi ime reformacija, saj je Luther zahteval ne samo versko, temveč tudi politično in kulturno prenovo. Ena od njegovih zahtev je bila tudi, da se omogoči vsem branje Svetega pisma v materinem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost.
Na Slovenskem je bil osrednja osebnost reformacije Primož Trubar. Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik. S tem je slovenščina postala knjižni jezik, kar je tudi temelj naše narodnosti. V obdobju reformacije, leta 1584, sta izšla tudi prevod Biblije, ki jo je pripravil Jurij Dalmatin in slovenska slovnica izpod peresa Adama Bohoriča. Med slovenskimi protestantskimi pisci velja omeniti še Sebastijana Krelja, ki je sodeloval pri pravopisni reformi.
Protestantizem na Slovenskem se je v svojem času povezoval z evropskim protestantskim gibanjem in je Slovencem poleg književnosti ter knjižnega jezika dal tudi posvetno šolstvo in prve kulturne ustanove.
